Skintegra Solar I SPF30 krema za zaštitu od sunca

SPF: Tri besede, ki ščitijo pred soncem

Prepričani smo, da že veste, da vedno vsem priporočamo zaščito kože pred soncem skozi vse leto, vendar ni odveč ponoviti isto, še posebej v tem času, ko se sonce vrača in vas je večina že razmišljam o letnem dopustu. Ali dovolj razmišljate o manj »rožnati« plati sončenja in ustrezni zaščiti pred škodljivimi učinki UV sevanja? Danes vas bomo ponovno spomnili, kako pomembna je kakovostna UV zaščita kože.

VRSTE ULTRA-VIJOLIČNEGA (UV) SEVANJA

Poznamo tri vrste UV sevanja – UVA, UVB in UVC. UVA žarki (valovna dolžina 320-400 nm) prodrejo v globlje plasti kože (dermis) in so odgovorni za staranje (eng. aging) in dolgotrajnejše poškodbe kože ki ni akutna. UVB sevanje (valovna dolžina 290-320 nm) je odgovorno za akutne poškodbe površinskih plasti kože, torej opekline. Po angleških izrazih aging in burn si zlahka zapomnimo vpliv UVA in UVB sevanje na vaši koži. Obstaja tudi UVC sevanje, vendar o njem nikoli ne slišiš veliko, ker ne »doseže« Zemlje, glede na to, da ga atmosfera uspešno odpravlja.

Kaj je dejansko SPF? 

Za začetek je treba upoštevati, da zaščitni faktor opisuje samo sposobnost izdelka, da vas zaščiti pred UVB žarki. Velja, da človek s popolnoma normalno kožo prenese 10 do 20 minut na soncu, ne da bi se opekli, seveda pa se ta čas lahko razlikuje glede na številne dejavnike, na primer, kje ste in čas dneva, ko ste izpostavljeni soncu. Recimo, da lahko ostaneš na soncu 10 minut, ne da bi se opekel. Če uporabljate SPF30, se ta številka dvigne na 300 minut, tako da številka v SPF pove, kolikokrat dlje lahko preživite na soncu, ne da bi se opekli, v primerjavi s tem, da ste na soncu brez zaščite. 

Splošno prepričanje je, da SPF15 "odbije" 93 % zraka, SPF30 97 % in SPF50 98 %. Kot je razvidno, višji zaščitni faktor pomeni boljšo zaščito, a višji kot je faktor, manjša je razlika v zaščiti v primerjavi s prvim nižjim SPF.

Če se SPF nanaša le na UVB sevanje, kako boste vedeli, ali vas vaš preparat ščiti tudi pred UVA sevanjem? Izdelki, ki so z izčrpnimi raziskavami v laboratorijih dokazali zaščito pred UVA sevanjem, so označeni kot izdelki širokega spektra. Če ima izdelek, ki ga uporabljate, trenutno to oznako, se šteje, da je zaščita pred UVA sevanjem zadovoljiva, to pomeni, da sta izpolnjena dva dejavnika, določena s standardiziranimi metodami. Prvi dejavnik je, da je razmerje zaščite UVB:UVA manjše ali enako 2,5, drugi pa je, da filtri pokrivajo vnaprej določene kritične valovne dolžine, povezane z obema vrstama UV sevanja. 

V Evropi se stopnja UVA zaščite določa in vitro po metodi, ki jo predpisujejo smernice COLIPA. Meritve se izvajajo spektrofotometrično in so standardizirane ter ponovljive, kar pomeni, da jih je mogoče ponavljati in prenašati iz laboratorija v laboratorij. Dobljeni rezultati so v korelaciji z rezultati in vivo, kar na koncu poda informacijo o stopnji zaščite pred UVA sevanjem.

Vendar pa takšna oznaka ne kaže natančno, kakšno zaščito zagotavlja, kot je to pri SPF in UVB sevanju. Pred kratkim pa se je začel pojavljati sistem označevanja PA+. Glede na to, da UVA-sevanje spodbuja aktivacijo melanina, ki povzroča temnenje kože, so določene skupine poskušale z metodo PPD (Persistent Pigment Darkening) ugotoviti sposobnost različnih preparatov z zaščitnim faktorjem za zaščito pred UVA-sevanjem. Test izvedemo tako, da UVA sevanju izpostavimo več preiskovancev, pri čemer je en del kože zaščiten, drugi pa ne, opazuje pa se razlika med obema deloma. Težava tega testa in razlog, zakaj se tovrstno označevanje UVA zaščite še ni uveljavilo, je v tem, da ni standardiziranega sistema za vrednotenje rezultatov. Glede na prej omenjeno pomanjkanje standardizacije pri razlagi rezultatov se ti različno razlagajo od države do države, odvisno od različnih sistemov točkovanja vsake države. Največja pomanjkljivost PA+ klasifikacije UVA zaščite je dejstvo, da opazimo samo potemnitev kože. Prva težava tega pristopa je prevelika variabilnost med subjekti, ker nekateri veliko bolj potemnijo kot drugi, druga pa je, da je pri UVA sevanju bolj problematično tisto, česar »ne vidimo«, torej učinki na globlje plasti. kože, ki jih s tem pristopom ne pregledamo.

Skintegra Solar I

VRSTE ZAŠČITNIH FILTROV

Skoraj zagotovo veste, da se filtri delijo na dve skupini - kemične in fizikalne filtre. 

Osnovna razlika med tema dvema skupinama je v tem, da imajo kemični filtri določen absorpcijski spekter in ščitijo tako, da absorbirajo sevanje določenih valovnih dolžin. V nasprotju z njimi fizični filtri preprečujejo prehod sevanja oziroma ga odbijajo. Prej je veljalo, da kemični filtri manj ščitijo pred UVA sevanjem, danes pa so razvili filtre, kot so Tinosorb, Uvinul, Mexoryl in Parsol, ki so zelo učinkoviti v boju proti obema vrstama sevanja. 

Kemični filtri so praviloma bolj kozmetično sprejemljivi, lažje se prilegajo v izdelke, izdelki, ki jih vsebujejo, se bolje razpršijo, za enako zaščito pa je treba nanesti manj izdelka. Njihova slabost je, da jih je treba na kožo nanesti 20 do 30 minut pred sončenjem, da je zaščita ustrezna, pa tudi, da imajo zaradi svojih lastnosti nekoliko večji potencial draženja na izjemno občutljivi koži. Fizični filtri so kozmetično neugledni tako za proizvajalca (težko jih je razmazati, imajo gosto strukturo in jih je težko vstaviti v formulacije), kot tudi za uporabnika izdelka (po nanosu lahko pustijo belo sled, ki zato jih ljudje uporabljajo premalo). Ščitijo takoj po nanosu, so nekoliko bolj stabilni in imajo daljši rok trajanja. V nekaterih formulacijah jih je mogoče sprati s kože s kopanjem ali potenjem, vendar je treba na splošno fizične filtre ponovno uporabiti manj pogosto kot kemične filtre. V prevodu ima vsaka od obeh omenjenih skupin svoje prednosti in slabosti, v vaših izdelkih pa boste najpogosteje našli različne kombinacije le-teh, z namenom doseganja optimalne zaščite z zadovoljivo teksturo izdelka.

PRAVILNO NANOŠENJE SPF-a

Za konec pa še eno dejstvo, ki je vsem zelo slabo znano, ključnega pomena za zaščito pred soncem. Namreč, vse prej navedeno v tem članku (vse raziskave, določanje zaščitnega faktorja in podobno) velja samo, če se s sončno kremo popolnoma pravilno namažeš, dobiš obljubljeno zaščito, študije so pokazale, da le 30-40% ljudi nanesite SPF pravilno, večina pa nas zaradi nepravilnega nanosa dobi le 40 % zaščite pred soncem, za katero menimo, da jo imamo. 

Vse raziskave so bile namreč izvedene z uporabo 2 mg pripravkov z zaščitnim faktorjem na 1 cm2  preobleke. Prevedimo to v bolj praktične enote. Svoje telo bi morali razdeliti na 8 predelov: glava/vrat, prsni koš, zgornji del hrbta, roke, spodnji del hrbta, trebuh, sprednji del nog in zadnji del nog. Na vsako od teh področij nanesite toliko kreme za sončenje, kolikor je potrebno, potegnite debelo črto od konice sredineca do dna dlani ali dlani. da je ne nanesete dovolj in niste zaščiteni pred sonce, kolikor mislite, da ste.

Ne pozabite, da uživanje na soncu ne bi smelo nikogar vznemirjati, če to počnete varno in odgovorno. V našem asortimanu najdete Solar I, lahko kremo s tekočo teksturo, ki ima visok SPF30 , filtre najnovejše generacije in ščiti kožo pred UVA in UVB sevanjem. 

 

LITERATURA:

  1. Diffey BL, Grice J. Vpliv vrste kreme za sončenje na fotozaščito. British Journal of Dermatology, 1997, 137, 103-105
  2. Kaj je ultravijolično (UV) sevanje?, 2017, https://www.cancer.org/cancer/skin-cancer/prevention-and-early-detection/what-is-uv-radiation.html, dostopano 4. julij 2019
  3. Vprašajte strokovnjaka: Ali krema za sončenje z višjim zaščitnim faktorjem vedno bolje zaščiti vašo kožo?, 2018, https://www.skincancer.org/skin-cancer-information/ask-the-experts/does-a-higher-spf-sunscreen-always-protect-your-skin-better, dostopano 5. julij 2019
  4. Vodič za sončno kremo. Za izgubljene duše, 2018, https://chemistconfessions.com/basics/the-sunscreen-guide-for-lost-souls/, dostopano 4. julij 2019
Translation missing: sl.blogs.article.back_to_blog