Ali ste vedeli, da je na vsakem centimetru naše kože približno milijon mikroorganizmov? Koža je naš največji organ, katerega primarna vloga je zagotavljanje fizične pregrade, vendar služi tudi kot vmesnik med nami in okoljem, zato je na njej raznoliko okolje mikroorganizmov, ki sestavljajo mikrobiom kože, od katerih jih je večina za nas neškodljiva ali celo koristna. Vendar pa mora mikrobiom naše kože ostati v ravnovesju, sicer lahko pride do različnih kožnih stanj in dermatoz. Izvedite, kateri dejavniki vplivajo na variabilnost mikrobioma, kako spremembe vodijo k razvoju dermatoz, in kako poskrbeti za zdravje vašega mikrobioma.

KAJ JE KOŽNI MIKROBIOM?

Zgornjo plast povrhnjice človeške kože naseljuje obilica raznolikih bakterij, gliv, virusov in parazitov, ki živijo v simbiozi z nami in sestavljajo mikrobiom kože. Ta skupnost mikroorganizmov na človeški koži je zelo zapletena, saj so mikroorganizmi pomemben dejavnik v fiziologiji in imunologiji kože, poleg tega pa igrajo tudi pomembno vlogo pri ohranjanju človekovega zdravja, saj se brez njih naše telo ne bi moglo braniti pred patogeni, ki povzročajo bolezni.

KOŽA JE EDINSTVEN IN SPREMINJAJOČ SE EKOSISTEM

Čeprav so si vsi mikrobiomi kože med seboj podobni, se od ene osebe do druge razlikujejo in prav vsak mikrobiom je edinstven. Mikroorganizmi se začnejo naseljevati na človeško kožo že ob rojstvu. Pri novorojenčkih je koža sprva homogeno poseljena z neraznolikim mikrobiomom, ki se med odraščanjem razvija in preoblikuje. Najpomembnejši dejavniki, ki so odgovorni za edinstveno variabilnost mikrobioma kože, so starost, spol in etnična pripadnost. Mikrobiom naše kože se spreminja tudi v različnih življenjskih obdobjih, na sestavo in količino mikroorganizmov pa vplivajo UV-sevanje, vlaga, temperatura, interakcije med mikroorganizmi, hormoni, prehrana, zdravila in kozmetični izdelki.

RAZLIKE V MIKROBIOMU KOŽE NA RAZLIČNIH DELIH TELESA

Kožo lahko glede na njene fiziološke značilnosti razdelimo na suha, vlažna in mastna območja. Mikrobiom se na različnih delih kože razlikuje, razlike v prisotnosti nekaterih mikroorganizmov pa so posledica različnih stanj.

Suha področja kože, kot so kolena, komolci in zadnjica, imajo najbolj raznolik, pa tudi najbolj nestabilen mikrobiom. Na teh območjih so prisotne bakteroidete, aktinobakterije, proteobakterije, firmikuti, g-bakterije in cianobakterije. Bakteriji Corynebacterium spp. in Staphylococcus spp. se najpogosteje nahajata na vlažnih predelih kože, kot so popek, dimlje, stopala in pazduhe. Najmanj raznolike mikroorganizme najdemo na mastnih predelih kože, kot sta obraz in hrbet, kar kaže, da lahko le specifični mikroorganizmi prenašajo pogoje na teh predelih, kjer so žleze lojnice, ki izločajo sebum, bolj aktivne, zato na njih prevladuje bakterija Lipophilic Cutibacterium spp. Pomembno je tudi poudariti, da je preučevanje sestave kožnega mikrobioma na različnih predelih koristno tudi za razjasnitev etiologije pogostih kožnih motenj, ki se pogosteje razvijejo na določenih predelih na koži.

KAKO NERAVNOVESJE KOŽNEGA MIKROBIOMA PRIVEDE DO KOŽNIH BOLEZNI?

Za boljše razumevanje patofiziologije različnih dermatoz, kot so rozacea, luskavica, akne, pa tudi atopijski in seboroični dermatitis, je poznavanje kožnega mikrobioma in njegove zapletene vloge ključnega pomena. Kožni mikrobiom posameznika mora biti v homeostazi, saj neravnovesje vodi do okužb in kožnih bolezni.

Atopijski dermatitis je vnetna kožna bolezen, za katero je značilna povečana poseljenost kože z bakterijo Staphylococcus aureus, kar zmanjšuje raznolikost bakterij na površini kože. Predvideva se, da je sprememba v sestavi mikrobov posledica neustreznega delovanja kožne pregrade, kar vodi do motenj homeostaze med gostiteljem in mikrobi. Seboroični dermatitis pa za razliko od atopijskega dermatitisa povzroča prisotnost glive Malassezia.

Vloga kožnega mikrobioma pri pojavu luskavice še ni zadostno pojasnjena. Ugotovljeno je bilo, da je na takšni koži prisotnih več firmikutov in manj aktinobakterij kot na zdravi koži, vendar ni znano, ali so te spremembe posledica bolezni ali pa prispevajo k njeni patogenezi.

Pri rozacei lahko mikrobi, ki niso bakterije, izkoristijo moteno homeostazo med mikrobioto gostitelja in kožo. Velja, da rozaceo povzroča pršica Demodex, ki je sicer prisotna tudi na zdravi koži, vendar je je na koži bolnikov z rozaceo bistveno več, služi pa tudi kot vektor za bakterijo Bacillus olenorium, ki je specifična za rozaceo.

Folikularna poseljenost z bakterijo Cutibacterium acnes je pomemben dejavnik pri razvoju aken. Čeprav ta kronična vnetna bolezen pilosebacealne enote še ni v celoti raziskana, naj bi bila spremenjena poseljenost z bakterijami eden od najpomembnejših dejavnikov, ki prispevajo k razvoju aken. Bakterija Cutibacterium acnes se naseli v pilosebacealne folikle, ki vsebujejo mikrokomedone, zaradi česar se ustvarijo idealni pogoji za razmnoževanje te bakterije, ki izloča encime, ki pomagajo razgraditi trigliceride v maščobne kisline, te pa dražijo kožo in spodbujajo vnetni učinek, ki vodi v nastanek vnetnih aken.

Krema Skintegra Úna za nego suhe kože


KAKO NAJ POSKRBIM, DA BO MIKROBIOM MOJE KOŽE OSTAL ZDRAV?

Uravnoteženo delovanje kožne pregrade je pomembno za ohranjanje zdravega mikrobioma kože. Osredotočiti bi se morali na zmanjševanje imunskega odziva kože in krepitev njenih naravnih obrambnih mehanizmov, kar se lahko doseže z uporabo nežnih izdelkov z uravnoteženo pH-vrednostjo ter izogibanjem pogosti uporabi alergenov v kozmetičnih izdelkih, kot so parfumi, alkohol, umetna barvila in agresivne površinsko aktivne snovi. In prav to so izdelki znamke Skintegra: njihova formula zagotavlja optimizirano pH-vrednost izdelka, ne vsebuje pa sestavin, ki jih koža ne potrebuje, kar zagotavlja optimalno delovanje kožne pregrade in zdrav kožni mikrobiom.

Literature:

  1. Schommer, Nina & Gallo, Rich. (2013). Structure and function of the human skin microbiome. Trends in microbiology. 21.
  2. Grice, Elizabeth & Segre, Julia. (2011). The skin microbiome. Nature reviews. Microbiology. 9. 244-53.
  3. Chen, Yiyin & Tsao, Hensin. (2013). The skin microbiome: Current perspectives and future challenges. Journal of the American Academy of Dermatology. 69.

Več zgodb

IZ STAREGA V NOVO: POST CONSUMER RECYCLED

Vse tube izdelkov Skinlick so izdelane iz vsaj 50 % recikliranih materialov

POLETNA NEGA KOŽE: KAKO SE PRAVILNO ZAŠČITITI PRED UV-ŽARKI?

Čeprav ima sonce tudi pozitivno plat in čeprav večina od nas ljubi poletje, sonce in toplo vreme s seboj prineseta tudi vrsto težav. Neodgovorna iz...