Danes vam bomo predstavili ektoin, vsestransko uporabno učinkovino s klinično dokazanimi izjemnimi reparativnimi in zaščitnimi lastnostmi, ki se po našem mnenju neupravičeno redko omenja.
Ektoin je organska spojina, ekstremolit ki ga proizvajajo številni mikroorganizmi in rastline, da preživijo ekstremne razmere. Leta 1985 so v egipčanski puščavi odkrili, da v ekstremnih pogojih (visoka temperatura, suhost, močno UV sevanje, visoka slanost, osmotski stres) puščavske halofilne bakterije proizvajajo naravno zaščitno komponento v zunanji plasti celice.Ektoin najdemo v naravi v velikem številu različnih bakterij, ki ga proizvajajo prav iz prej omenjenih razlogov. Seveda je tako izjemen zaščitni učinek na vrste, ki ga proizvajajo, spodbudil številne raziskave o možni uporabi ektoina pri ljudeh.
Tako je bilo odkrito, da lahko ektoin stabilizira različne encime v pogojih hitrih temperaturnih sprememb ali prepreči njihovo razgradnjo z drugimi sredstvi. Poleg tega ima izjemno zaščitni učinek na številne različne vrste celic in jih celo brani pred različnimi toksini.
Druga prednost je zatiranje prekomernih imunskih reakcij, testiranih na več različnih imunskih celicah, in prav iz teh študij je nastala ena najpogostejših aplikacij ektoina - terapija alergijskega rinitisa. Ektoin v tem primeru vlaži in pomirja razdraženo sluznico dihalnih poti, hkrati pa zmanjšuje otekanje dihalnih poti in ne kaže stranskih učinkov. Zato ga lahko pogosto najdete v izdelkih, kot so kapljice za nos in oči.
- Deluje kot vlažilec
Kljub vsemu do sedaj odkritim dobrim lastnostim in možnim načinom uporabe ektoina se je njegova vloga pri zaščiti in ohranjanju normalnega delovanja kože zagotovo prebila med najboljše. Od samega odkritja ektoina in priznanje njegove sposobnosti, da veže vodo, je bil uporabljen kot sestavina vlažilnih izdelkov. Lahko rečemo, da je ektoin upravičeno dobil to vlogo, upoštevajoč in vivo raziskave, ki so pokazale, da je transepidermalna izguba vode zaradi njegove uporabe manjša. Prav tako je bilo s primerjavo stabilnosti kompleksa ektoina in molekul vode glede na komplekse vode in glicerola ter vodnih molekul in makromolekul dokazano, da ima ektoin boljši in dolgotrajnejši vlažilni učinek , ki si zasluži biti zvezda skupine vlažilcev.
- Obnavlja in osnažuje kožo
Eno najmočnejših možnih orožij ektoina je njegova sposobnost, da zaščiti celice pred poškodbami zaradi različnih površinsko aktivnih snovi, ki so prisotne v pripravkih za čiščenje obraza, pa tudi, da pomaga obnoviti pregradno funkcijo močno poškodovane kože. Zato ni presenetljivo je, da bi ravno ektoin lahko bil ena izmed učinkovitejših rešitev v boju proti atopijskemu dermatitisu. V eni randomizirani in dvojno slepi študiji, ki je potekala v več različnih kliničnih centrih, je bila namreč dokazana izjemna korist uporabe ektoina pri atopijskem dermatitisu. Zaradi svojih vlažilnih in protivnetnih lastnosti je ektoin pokazal rezultate, ki so primerljivi z rezultati konvencionalnih oblik terapije pri zmernih do hudih oblikah atopičnega dermatitisa v smislu obnove kožne bariere in lajšanja simptomov.
- Varuje pred poškodbami, ki jih povzroča UVA sevanje
Prej smo omenili, da ektoin med drugim služi za zaščito bakterij, ki ga proizvajajo, pred sevanjem. Na človeških celicah je raziskava in vitro dokazala, da ektoin ščiti pred različnimi škodljivimi učinki, ki jih povzroča UVA sevanje, ki je odgovorno za poškodbe globljih plasti kože in staranje.
Na molekularni ravni, z vidika imunskih komponent, ektoin vpliva na prekomerno izraženost gena ICAM-1. ICAM-1 so glikozilirani proteini, imenovani "medcelične adhezijske molekule" in so stalno prisotni v nizki koncentraciji na površini endotelijskih celic in celic imunskega sistema. V vnetnem procesu je, najenostavneje povedano, njihova koncentracija povečana in je odgovorna za realizacijo celičnih interakcij, ki bodo sprožile vnetno reakcijo tako, da bodo celice imunskega sistema pripeljale na mesto vnetja. Pogost pojav vnetnih procesov lahko privede do trajnih sprememb poškodovanih tkiv, kar preprečimo z aplikacijo ektoina, zaradi zaščitnega delovanja na celice pa so le te manj dovzetne za vidne, fizične poškodbe. Nekateri rezultati tudi kažejo, da lahko ektoin zmanjša verjetnost mutacij, ki jih povzroča UVA sevanje, kar povzroči nastanek gub in poslabšanje teksture kože. Seveda je jasno, da tudi kožni rak nastane ravno na ravni genov, zato je možno, da bi imel ektoin večjo vlogo pri preprečevanju le-tega.
Ektoin s svojo multifunkcionalnostjo vsekakor upravičuje prisotnost v funkcionalnih izdelkih preparativne kozmetike, očitno pa je tudi, da njegovi potenciali zelo verjetno niso v celoti izkoriščeni. Najpomembnejše koristi uporabe ektoina so vidne v zmanjševanju poškodb kože zaradi UVA sevanja, obnovi poškodovane funkcije kože in lajšanju simptomov atopičnega dermatitisa.
Največja priporočena koncentracija ektoina v kozmetičnih izdelkih je 2 %, to koncentracijo pa vsebujejo tudi nekateri izdelki Skintegra.
Infrardeči : ta močan serum je obogaten z ektoinom, pantenolom, niacinamidom in rastlinskim kompleksom, zaradi česar je idealen za regeneracijo občutljive in dehidrirane kože.
Architect : Serumska emulzija za kožo, ki kaže znake staranja in poškodbe, kot so linije, gube in hiperpigmentacije. Zgladi kožo, zmanjša gube in izenači njen ten.
Solar I : Poleg zaščite pred širokim spektrom sevanja ta vlažilni fluid zahvaljujoč ektoinu krepi zaščitno bariero kože in dodatno prispeva k zaščiti kože pred učinki UVA žarkov.
LITERATURA:
- Bownik A, Stepniewska Z. Ektoin kot obetavno zaščitno sredstvo pri ljudeh in živalih. Arh Hig Rada Toksikol 2016, 67, 260-265
- Graf R et al. Večnamenska vloga ektoina kot naravnega zaščitnika celic. Klinike za dermatologijo. 2008, 26, 326–333
- Marini A et al. Krema, ki vsebuje ektoin, pri zdravljenju blagega do zmernega atopičnega dermatitisa: randomizirano, primerjalno nadzorovano, intraindividualno dvojno slepo, večcentrično preskušanje. Skin Pharmacol Physiol 2014, 27, 57–65
- Buenger J, Driller H. Ectoin: Učinkovita naravna snov za preprečevanje prezgodnjega fotostaranja, ki ga povzroči UVA. Skin Pharmacol Physiol 2004, 17, 232–237